Vas boli glava? Morda je kriva poletna vročina!

Vas boli glava? Morda je kriva poletna vročina!

Vročinski valovi in drugi ekstremni vremenski pojavi neizogibno vplivajo na naše zdravje. Človeško telo namreč ni prilagojeno na dolgotrajno izpostavljenost temperaturam nad 37 °C. Ko se ozračje segreje do te meje, se sproži obrambni odziv, ki vodi v telesno neravnovesje. To se pogosto (poleti še pogosteje) kaže kot glavobol ali celo migrena.

Glavobol

Glavobol je ena najpogostejših zdravstvenih težav – skoraj vsak ga je že kdaj občutil. Po mnenju strokovnjakov se z njim sooča kar 90 % ljudi. Čeprav običajno ni znak resne bolezni, lahko zelo vpliva na naše počutje – povzroča nelagodje, zmanjšuje zbranost in nas izčrpava. Poznamo več vrst glavobolov, trajajo različno dolgo, poleti pa so pogostejši.

Glavobol zaradi vročine

Vročinski glavobol občutimo zaradi visokih temperatur ali nenadnih temperaturnih sprememb – na primer, ko iz vročega okolja stopimo v prostor, ohlajen s klimatsko napravo. Gre za odziv telesa na toplotni stres. Tak glavobol ima pogosto značilnosti tenzijskega glavobola (občutek napetosti v glavi) ali migrene brez avre (utripajoča bolečina, občutljivost za svetlobo ali zvok).

Zakaj vročina povzroča glavobol?

  • V vročini se močneje potimo in hitreje izgubljamo tekočino. Če ne pijemo dovolj, pride do dehidracije, ki že v blažji obliki lahko povzroči glavobol. Poleg tega se zaradi toplote razširijo krvne žile v možganih, kar dodatno prispeva k bolečini. Znaki dehidracije so tudi utrujenost, omotica, suha usta in slabša koncentracija.
  • Dolgotrajno zadrževanje na soncu brez zaščite (klobuka, sončne kreme) lahko povzroči pregrevanje telesa in vnetje kože, posledica pa je glavobol.
  • Nihanja v zračnem tlaku, ki so poleti pogostejša (npr. zaradi neviht), lahko vplivajo na pretok krvi po telesu, kar vodi do različnih vrst glavobolov.  
  • Telesni napor v vročem in vlažnem vremenu zviša telesno temperaturo in poveča izgubo tekočine. Če se telo ne more ohladiti, lahko pride do toplotne izčrpanosti, ki se kaže kot glavobol, omotica, mišični krči, slabost ali celo bruhanje.
  • Če toplotne izčrpanosti ne blažimo, lahko pride do vročinskega udara – smrtno nevarnega stanja, ki ga spremljajo zelo visoka telesna temperatura, zmedenost in močan glavobol.

Poleg teh dejavnikov glavobol lahko povzročijo tudi:

  • stres (posledica napetosti v telesu in umske preobremenjenosti),
  • premalo spanja (neurejen ritem spanja),
  • alkohol (čezmerno pitje lahko razširi žile in povzroči dehidracijo),
  • zasloni (dolgotrajno gledanje v računalnik ali telefon obremeni oči in vratne mišice).

Kako lahko preprečimo glavobol zaradi vročine?

  • Pijemo dovolj vode – vsaj 2 litra na dan, tudi če nismo žejni.
  • Izogibamo se soncu med 11. in 17. uro, ko je UV-sevanje najmočnejše.
  • Nosimo pokrivalo (klobuk, kapo) in se zadržujemo v senci.
  • Dobro se naspimo in si vzamemo čas za sprostitev – telovadimo, hodimo, delamo dihalne vaje ali spijemo skodelico kave ali čaja.
  • Skrajšamo čas, preživet pred zasloni, in si med delom privoščimo odmore.
  • Izogibamo se pitju alkohola, saj lahko povzroči dehidracijo.

Recite NE glavobolu

Če vseeno občutimo glavobol, je pomembno, da zdravilo vzamemo čim prej – tako bo delovanje najučinkovitejše.

Nalgesin S vsebuje učinkovino natrijev naproksenat*, ki:

  • začne delovati že v 15 minutah,
  • bolečino lajša do 12 ur,
  • deluje protibolečinsko in protivnetno, kar pomeni, da ne le blaži bolečino, ampak tudi odpravlja njen vzrok – vnetje.

Zaradi dolgotrajnega delovanja lahko pripomore tudi k mirnejšemu nočnemu spanju, če se glavobol pojavi zvečer. Priporočila natrijev naproksenat uvrščajo med zdravila izbire za zdravljenje glavobola. (1, 2)

Kako pravilno vzeti Nalgesin S?

Pri močnejši bolečini lahko zdravljenje začnemo z dvojnim odmerkom – hkrati vzamemo 2 tableti, nato pa po 1 tableto na 8 do 12 ur.

Kdaj k zdravniku?

Pomembno je, da gremo k zdravniku, če je glavobol:

  • nenavaden ali zelo močan,
  • dolgotrajen,
  • ga spremljajo še drugi simptomi, kot so vročina, izpuščaji, otrdel vrat ali motnje vida.

V takih primerih je glavobol lahko znak resnejšega stanja.

Literatura

  1. Tršinar, Mihaela 2007. Samozdravljenje glavobola. Farmacevtski vestnik 58 (2): 45-57. URN:NBN:SI:DOC-BIG3RQEE from http://www.dlib.si
  2. Ng JY, Hanna C. 2021. Headache and migraine clinical practice guidelines: a systematic review and assessment of complementary and alternative medicine recommendations. BMC Complement Med Ther 21 (1): 236. doi: 10.1186/s12906-021-03401-3. PMID: 34551759; PMCID: PMC8456672.

Besedilo obravnava zdravilo brez recepta. Pred uporabo zdravila natančno preberite navodilo! O tveganju in neželenih učinkih se posvetujte z zdravnikom ali s farmacevtom.