Strokovnjaki pravijo, da je za sodobno družbo značilno, da ljudje hitro živimo, se manj družimo, manj gibamo, imamo neurejen ritem spanja, se nezdravo prehranjujemo in smo navajeni, da takoj dobimo tisto, kar želimo. Se tudi vi prepoznate v tem opisu?

Duševno zdravje je neločljiv del našega zdravja

Z duševnim zdravjem ne mislimo samo na odsotnost duševnih bolezni. Sestavljajo ga tudi sreča, zadovoljstvo, samospoštovanje. Če smo duševno zdravi, se lahko uspešno soočamo z izzivi in težavami, naši odnosi z okolico so uspešni, obvladujemo svoje življenje in prispevamo svoj delež k življenju širše skupnosti.

Življenje je lahko vznemirljivo in zabavno, lahko pa nas preplavijo občutki zaskrbljenosti, obupa in nemoči. Kako posameznik odreagira na stresno situacijo, je odvisno od različnih dejavnikov.

Skrb za duševno zdravje je pomemben del našega življenja od otroštva pa vse do starosti. Čeprav se zdi, da so duševne motnje težava starejših, se večinoma začnejo že v otroštvu in mladosti. In ker je zdravljenje pri odraslih pogosto velik izziv, je zelo pomembna preventiva, saj lahko precej zmanjša breme teh motenj.

Vsako življenjsko obdobje ima svoje veselje in stiske

Med odraščanjem pridobimo socialne in psihološke veščine, ki nam koristijo pri vključevanju v družbo in v partnerskem odnosu, ter druge veščine in znanje, ki jih potrebujemo v življenju.

Kot najstniki iščemo svojo identiteto, dvomimo o zapisanih resnicah in preživljamo čas s prijatelji. V tem obdobju se žal lahko razvijejo tudi duševne bolezni. Ker je to čas, ko se celostno razvijamo, lahko neprepoznane in nezdravljene duševne bolezni vplivajo na potek celotnega življenja – na izobrazbo, kariero in partnerstvo.

Med 25. in 30. letom doživimo polno lepih trenutkov, a hkrati tudi stiske. Zaljubimo se, a smo lahko zavrnjeni. Naše družabno življenje je pestro, a je lahko tudi vir tegob, saj imamo premalo časa za spanje, smo izčrpani, lahko posežemo po alkoholu ali drugih psihoaktivnih snoveh. Ustvarimo si družino, a skupaj z veliko srečo prihajajo nove zadolžitve in skrbi, ki lahko pri občutljivih posameznikih vodijo v razpoloženjske motnje. Dokazujemo se v službi, a brez pravega ravnovesja med delom in osebnim življenjem se lahko razvijeta tesnobnost ali izgorelost.

Z leti navadno najdemo ravnovesje med delom, družino in prostočasnimi dejavnostmi, vendar postajamo dovzetni za različne kronične bolezni. Pogosto so povezane z depresijo, ki slabša kakovost življenja. S podaljševanjem življenjske dobe pa se žal neredko soočamo tudi z demenco, ki prizadene spomin in umske sposobnosti ter neizogibno spremeni življenje bolniku in njegovim svojcem.

Ko občutek stiske postane stalnica

Se hitro ujezite? Se zaprete vase ali izlijete ves žolč na bližnje? Ponoči v postelji premlevate težave? Posežete po čokoladi, dobrem vinu? Če se vam to dogaja občasno, gre za normalen odziv na stres. Ko pa občutek stiske postane stalnica in otežuje normalno delovanje, je to lahko znak, da je delovanje možganov moteno in da se razvija duševna bolezen. Duševnih bolezni je več in se kažejo z različnimi simptomi. Pomembno pa se je zavedati, da imajo podobno kot druge bolezni telesni vzrok. Zato se jih ne da premagati z dobronamernim nasvetom in zamahom roke, ampak le z ustreznim zdravljenjem.

V vsakem življenjskem obdobju lahko zbolimo za duševno boleznijo. Zato moramo delovati preventivno in vsak dan živeti zdravo. Če pa pri sebi ali bližnjih opazimo, da je duševno zdravje omajano, je zelo pomemben pravočasen obisk strokovnjaka.

Ali ste vedeli?

• Rezultati raziskav kažejo, da so prebivalci skandinavskih držav v primerjavi z ostalimi prebivalci Evrope duševno bolj zdravi in da pogosteje občutijo pozitivna čustva.
• Stabilno duševno zdravje obeh staršev ob rojstvu otroka pozitivno deluje na otrokov razumski, čustveni in vedenjski razvoj. Kljub temu za depresijo trpi 15 % žensk in kar pri polovici od njih ni prepoznana. Tudi očetje lahko trpijo za poporodno depresijo.
• Nekateri strokovnjaki opozarjajo, da bi nas moralo duševno zdravje skrbeti enako kot kajenje. Resne duševne bolezni življenjsko dobo skrajšajo za 10 do 20 let, verižno kajenje pa za 10 let.
• Ljudje z duševnimi boleznimi so enako produktivni kot ostali zaposleni. Njihovi delodajalci poročajo o zgledni prisotnosti, točnosti in veliki motivaciji za delo.
• Ker duševne motnje vplivajo na celotno življenje, je pri zdravljenju ključna vloga družine, saj je posamezniku v stiski najboljša opora.
• V oktobru je svetovni dan duševnega zdravja, zato je prav, da se pogovarjamo tudi o duševnih boleznih. Zakaj je obisk psihiatra za nekatere še vedno tako nesprejemljiv, da ga je treba prikrivati pred sosedi?
• Duševne motnje lahko uspešno zdravimo z različnimi vrstami psihoterapije, na razpolago pa je tudi vse več varnih in učinkovitih zdravil, ki ne povzročajo zasvojenosti.
• Krka s svojo bogato ponudbo zdravil za zdravljenje duševnih bolezni pomaga milijonom ljudi po vsem svetu.

Če so resne motnje razpoloženja vse pogostejše, če trajajo dlje časa in ovirajo vsakdanje življenje, je potrebna zdravniška pomoč.