eZdravje

Nahajate se tukaj: Domov » Novice » Bolečina » Kdaj ste nazadnje rekli NE?

Kdaj ste nazadnje rekli NE?

Sklop: Bolečina

Kdaj ste nazadnje rekli NE?

Beseda NE vpliva tako na naše telesno kot duševno zdravje. In to bolj, kot si mogoče mislimo. Zakaj torej nekaterim situacijam v življenju brez slabe vesti ne rečemo NE? Tudi bolečini. Zakaj čakamo in ji preprosto ne rečemo NE?

Seveda se lahko dobiva na kavici. Lahko ti pomagam pri tej nalogi. Bom jaz opravil to namesto tebe. Samo še to e-sporočilo napišem, pa grem res domov. Z veseljem bom pripravila večerjo še za tvoje prijatelje. Še ta projekt končamo, pa bo lažje. Bom še malo potrpel in bolečina bo minila sama od sebe.

Ste se tudi vi prepoznali v kateri od opisanih situacij? Kdaj ste nazadnje rekli NE prijatelju, ki vas je povabil na kavo, sodelavcu, ki vas je prosil za pomoč pri nalogi, e-sporočilu, na katerega bi lahko odgovorili naslednji dan, partnerju, ki se ni zmenil za vaše prošnje, glavobolu, ki ga je povzročilo pretirano delo za računalnikom, pomanjkanju časa zaradi opravil, ki niso nujna?

Dovolj pogosto rečete NE? Rešite kviz in preverite! Hkrati odkrijte, zakaj bi morali v življenju brez slabe vesti pogosteje reči NE.

Beseda NE je zelo kratka in preprosta

Pa vendar se zdi, da imamo z njeno uporabo precejšnje težave. Preprosto ne znamo reči NE – bodisi zaradi občutka krivde bodisi zaradi občutka dolžnosti do drugih.

»Reči NE pomeni pokazati svojo ranljivost (ne drži), pomanjkanje poguma ali moči (ne drži), se predati (ne drži) ali se ukloniti (ne drži). Nekateri lahko NE razumejo kot znak agresivnosti in neolikanosti (kar tudi ne drži). To so situacije, ki si jih marsikdo od nas ne želi, pa tudi okolica od nas vse pogosteje pričakuje, da bomo priljudni, močni, pogumni, motivirani in zadovoljni,« razmišlja psihologinja dr. Eva Boštjančič. Pred desetimi leti se ji je zdelo nepojmljivo, da bi rekla kaj podobnega, kot je ne znam, ne zmorem, ne več, dovolj imam. Vsakič, ko je prišlo do situacije, v kateri bi bile te besede koristne, je rekla da, seveda, razumem, bo narejeno. »In nato sem izgorela,« pravi.

Vsak dan iščemo izgovore, zakaj nismo mogli reči NE. Kratkoročno se to seveda obnese, prej ali slej pa pride do posledic. Zato nas dr. Eva Boštjančič spodbuja: »Povejte. Ne ovinkarite, ne zavijajte svojih občutkov v dodatne zgodbice, ne iščite izgovorov in ne ščitite drugega. Z glasnim NE zavzemite jasno stališče, ki ga seveda lahko tudi na kratko utemeljite.«

Zakaj tudi bolečini ne rečemo NE?

Razlogov je več. Med glavnimi je zagotovo ta, da smo prepričani, da lahko prenesemo nekaj bolečine. Zato smo pripravljeni tudi malo potrpeti, navsezadnje so nas tega učili že v otroštvu.

Klasičen primer je petletni fantek, ki je med kolesarjenjem padel, si podrgnil koleno in joka na ves glas. Kaj naredi oče? Reče mu, da ni nič hudega, naj ne joka in da bo vse še dobro. Ali pa najstnica z močno menstrualno bolečino in krči, ki ji mama svetuje, naj še malo potrpi, gre počivat, pa bo minilo. Po enakem vzorcu reagirata tudi odrasla ženska ali moški, ki imata zaradi stresa v službi nenehne glavobole. Ne vzameta tablete, ker sta pripravljena še malo potrpeti.

Izsledki raziskave* v Sloveniji so pokazali, da le 20 % ljudi vzame protibolečinsko zdravilo takoj, ko začutijo bolečino. Ostali čakajo, da bolečina mine, ali pa si pomagajo z drugimi ukrepi (npr. gibanje, svež zrak). Ne zavedajo se, da bolečina lahko postane neznosna, če odlašajo z lajšanjem.

Dolgotrajna bolečina škodi zdravju, otežuje normalno opravljanje vsakodnevnih opravil in slabša kakovost življenja, zato je pomembno, da ji čim prej rečemo: »NE, hvala!« Večinoma zadostuje samozdravljenje. Takojšen pregled pri zdravniku pa je potreben pri hudi akutni bolečini, ko nam protibolečinska zdravila za samozdravljenje ne pomagajo, pri neznani bolečini in pri bolečini, ki jo spremljajo potenje, motnje zavesti, oteženo dihanje in visoka telesna temperatura.

Ali ste vedeli?

Angleška beseda za bolečino (pain) izvira iz latinske besede poena,kar pomeni kazen. Bolečina, pa naj bo telesna ali duševna, izčrpava naše telo, prevzame naše misli in lahko spremeni nas in naše življenje. Ko jo občutimo, lahko razmišljamo samo o tem, kdaj bo minila in kako bi jo premagali.

Pomembno je, da bolečino začnemo zdraviti pravočasno in da jo odpravimo, ko še ni prevelika

Če z lajšanjem bolečine odlašamo, tvegamo, da bo postala močnejša, kar pomeni, da bomo pozneje morali vzeti večje odmerke zdravila. Pri blagi do zmerni akutni bolečini lahko posežemo po protibolečinskih zdravilih (analgetikih), ki so na voljo brez recepta. Hitra rešitev pri bolečini je Nalgesin S.

Zakaj izbrati Nalgesin S?

Nalgesin S je protibolečinsko zdravilo, ki ima številne prednosti.

HITER UČINEK

Bolečino začne lajšati že v 15 minutah**, vsebuje namreč učinkovino naproksen v obliki natrijeve soli, ki se hitro raztopi in omogoča hitro lajšanje bolečine.

 DOLGOTRAJNO DELOVANJE

Edinstvena lastnost naproksena je dolga razpolovna doba, kar se kaže v dolgem protibolečinskem delovanju, ki traja od 8 do 12 ur.

 PROTIVNETNI UČINEK

Naproksen spada med nesteroidna protivnetna in protirevmatska zdravila (NSAR), saj zavira nastanek prostaglandinov, ki sodelujejo pri nastanku bolečine in vnetja.

 VARNOST

Varnost naproksena so potrdili v številnih primerjalnih raziskavah. Pokazalo se je tudi, da je najvarnejši analgetik iz skupine nesteroidnih antirevmatikov (NSAR) za srčno-žilne bolnike.

 PROTIVROČINSKI UČINEK

Enako kot ostali nesteroidni antirevmatiki tudi Nalgesin S znižuje zvišano telesno temperaturo.

  * IPSOS, Poročilo kvantitativne raziskave Nalgesin, Slovenija, Slovaška, 2016.

** Sevelius H et al. Bioavailability of Naproxen Sodium and Its Relationship to Clinical Analgesic Effects. Br J Clin Pharmacol 1980; 10: 259–63.

Besedilo obravnava zdravilo brez recepta. Pred uporabo natančno preberite navodila! O tveganju in neželenih učinkih se posvetujte z zdravnikom ali farmacevtom.