eZdravje

Nahajate se tukaj: Domov » Novice » Srce in žilje » Periferna arterijska bolezen

Periferna arterijska bolezen

Sklop: Srce in žilje

Periferna arterijska bolezen

V Sloveniji za periferno arterijsko boleznijo vsako leto na novo zboli od 2000 do 3000 bolnikov, zapleti pa povzročijo okoli 3000 smrti in več kot 200 amputacij. Če bolezen odkrijemo pravočasno, lahko z ustreznim ukrepanjem in zdravljenjem bolnikom bistveno izboljšamo kakovost življenja, številnim pa lahko celo rešimo življenje.

Zaradi zamujenega zdravljenja je velikokrat potrebna amputacija, kar izredno poslabša kakovost življenja in ga tudi zelo ogrozi. Prvega leta po nadkolenski amputaciji ne preživi okoli 50 % bolnikov.

Periferna arterijska bolezen je včasih prvi znanilec ateroskleroze, ki je sistemska bolezen. S preprečevanjem slabšanja te bolezni preprečujemo tudi zaplete ateroskleroze drugod po telesu, kar pomeni manj srčnih infarktov in možganskih kapi.

Nič več amputacij zaradi žil je slogan 1. dneva žil, ki je potekal 20. marca 2014. Dan je razglasila Evropska organizacija za žile (Vascular Independent Research and Education European Organization, VAS). Letos je bil posvečen periferni arterijski bolezni, ki je tesno povezana z aterosklerozo.

Ali ste vedeli?

V aorti je hitrost toka krvi približno 1 m/s in polagoma pada. Kapljica krvi za pot od srca do prstov in nazaj porabi 1 minuto.

Prepoznajte arterijsko bolezen nog

Bolezen lahko obvladamo že z zelo enostavnimi preventivnimi ukrepi. Najpomembnejši dejavnik tveganja je kajenje. Torej – opustimo kajenje. Poleg tega sta zelo pomembni redna hoja in skrb za noge. Dostikrat lahko z redno hojo pri že napredovali periferni arterijski bolezni odložimo ali celo preprečimo potrebo po amputaciji.

BOM – prepoznajte arterijsko bolezen

Bolečina v mečih pri hoji

Odsotnost pulzov

Mrzle noge

Da bi pravočasno prepoznali periferno arterijsko bolezen, je pomembna ozaveščenost. Že z zelo enostavnim ukrepom, kot je redna samokontrola s tipanjem pulza na nogah, lahko bolezen odkrijemo v zgodnji fazi.

Ali ste vedeli?
Pri zdravem odraslem človeku je v 1 mm3 krvi 5 milijonov eritrocitov, kar pomeni 250 milijard eritrocitov v vsej krvi. Če bi jih postavili drugega na drugega kot kovance, bi bil steber visok 175.000 km. Površina vsakega eritrocita je 128 µm2, torej ima 1 mm3 eritrocitov površino 640 mm2, površina eritrocitov v celotni krvi pa je 3200 m2. To je ogromno, če pomislimo, da je površina našega telesa manj kot 2 m2

Na 1. dan žil so v 20 krajih po Sloveniji potekale akcije, s katerimi so opozarjali na nevarnost periferne arterijske bolezni.

 

Ali ste videli?

Pri mirujočem odraslem človeku zdravo srce utripne povprečno 60-krat na minuto, kar je pomeni 80 do 100 tisoč utripov v 24 urah in okrog 2 milijardi in 500 milijonov utripov v 70 letih življenja.