eZdravje

Nahajate se tukaj: Domov » Novice » Zdravje in dobro počutje » Vloga folne kisline v različnih življenjskih obdobjih

Vloga folne kisline v različnih življenjskih obdobjih

Sklop: Zdravje in dobro počutje

Folna kislina je vitamin skupine B. Telo je samo ne more sintetizirati, zato jo mora dobiti s hrano. Ker se v telesu ne nalaga, jo je treba vnašati vsak dan. Odkar so jo odkrili v štiridesetih in podrobneje razjasnili njeno vlogo v pedesetih letih, zanimanje zanjo ni upadlo.

Vsebnost folatov v hrani

Vrsta hraneSkupna količina folatov (µg/g )
sveže kravje mleko 0,05–0,12
skuhana jetra 10,7
sveža jetra 1,41
banana 0,28
trdo kuhan jajčni rumenjak 1,4
svež brokoli 1,69
kuhan brokoli 0,65
sveže zelje 0,3
konzervirana tuna 0,15
polnozrnat pšenični kruh 0,54
surova jabolka 0,06
paradižnik 0,06
zmrznjen pomarančni sok 2,2
koncentriran pomarančni sok 1,4

Vloga folne kisline v telesu

Folna kislina je koencim, ki je nujno potreben  za razvoj rdečih in belih krvnih telesc, normalno delovanje prebavnega trakta in živčnega sistema. Folati sodelujejo pri sintezi purinov in pirimidinov, v ciklu metionin – homocistein in pri presnovi nekaterh amino kislin.

Potrebe in priporočila

Zaloge folne kisline v telesu zdravega človeka znašajo  5 do 10 mg, lahko pa tudi večje. Za normalno delovanje telesa mora zdrav  odrasel človek zaužiti 150 do 200 µg folatov na dan.

Vloga folne kisline v nosečnosti

Med nosečnostjo se potrebe po folni kislini podvojijo zaradi nastanka in razvoja zarodka ter hitre rasti ploda. Devet mesecev je potrebno, da se po združitvi dveh celic (jajčeca in semenčice) razvije dojenček. Prvih osem tednov ga imenujemo zarodek. V četrtem tednu je razpoznaven kot človeški zarodek. In že pred tem, v tretjem tednu, ko ima zarodek obliko hruške, se na okroglem delu začne razvijati glava in na zoženem delu hrbtenica. Če v tem obdobju razvoja zarodku primanjkuje folne kisline, se lahko zgodi, da se hrbtenični kanal ne zapre in  tako nastanejo okvare v predelu hrbtenice ali glave.

Mnoge okvare so nezdružljive z življenjem;  veliko spontanih splavov sprožijo prav prirojene okvare na zarodku. Če pa se otroci s takimi okvarami rodijo, največkrat niso sposobni normalno živeti, lahko so hudo telesno ali duševno prizadeti. Prirojene razvojne nepravilnosti hrbteničnega kanala so po pogostosti takoj za prirojenimi srčnimi nepravilnostmi.
Vzrok za nastanek razvojnih nepravilnosti na hrbtenjači je lahko genetski, tri četrtine primerov nepravilnosti  pa je posledica različnih dejavnikov iz okolja. Povečano tveganje predstavljajo starši, ki so bili izpostavljeni rentgenskim žarkom, anestetičnim sredstvom (medicinske sestre) ali različnim topilom, pesticidom in drugim kemikalijam, ki se uporabljajo v kmetijstvu, nitratom, kajenju … Pomemben je tudi vpliv nekaterih zdravil (epileptikov in antikonvulzivov, antagonistov folne kisline, oralnih kontraceptivov).
S kliničnimi raziskavami je ugotovljeno, da jemanje pripravkov, ki vsebujejo folno kislino, lahko zmanjša  tveganje za nepravilni razvoj hrbteničnega kanala za 60 do 72 %. Ker nastane napaka v razvoju hrbtenjače v zelo zgodnji nosečnosti, strokovnjaki priporočajo, naj bi ženske, ki želijo zanositi, jemale folno kiskino že en mesec pred načrtovano zanositvijo in do konca tretjega meseca nosečnosti.

Vloga folne kisline pri boleznih srca in ožilja

Homocistein je aminokislina, ki nastaja v ciklu pretvorbe metionina v cistein. V tem ciklu kot koencimi nastopajo vitamini skupine B: folna kislina, vitamina B6 in B12. Klinične in epidemiološke raziskave so pokazale, da je povečana koncentracija homocisteina  neodvisni dejavnik tveganja za arterosklerotične spremembe na ožilju ter za arterijsko in vensko tromboembolijo. Ugotovili so celo, da ima 12 do 47 % bolnikov s koronarno, cerebralno ali arterijsko trombozo zmerno do srednje povečano koncentracijo homocisteina. Neodvisni dejavnik tveganja pomeni, da je povečana koncentracija homocisteina v plazmi lahko povzročiteljica aterosklerotičnih sprememb tudi če izključimo druge, do zdaj znane dejavnike tveganja kot so: povečan krvni tlak, kajenje ali povečana koncentracija holesterola. Povečana koncentracija homocisteina v krvi je vsaj tako močan dejavnik tveganja kot povečan holesterol v krvi ali kajenje.
Koncentracija homocisteina v plazmi je  odvisna od hrane in vsebnosti folne kisline ter od vitaminov B6 in B12 v njej. Zato so strokovnjaki poskušali zmanjšati koncentracijo homocisteina z dodajanjem posameznih vitaminov. Ugotovili so, da sam vitamin B6 nima vpliva, dodajanje vitamina B12 zmanjša koncentracijo homocisteina za 15 %, sama folna kislina za 25 do 42 %, kombinacija folne kisline z vitaminom B12 pa še za dodatnih
32 do 50 %.

Zaključek

Folna kislina je že dolgo znana kot zdravilo za zdravljenje perniciozne anemije. Zadnja leta pa pridobiva na pomenu predvsem zaradi svoje preventivne vloge. Poleg preprečevanja razvojnih nepravilnosti pri zarodku in preprečevanju aterosklerotičnih sprememb na ožilju, se njena vloga omenja v preventivi nekaterih vrst raka, Downovega sindroma, shizofrenije in Alzheimerjeve bolezni.
www.krka.si/Tifol