Prehladna obolenja so v 80 % posledica virusne okužbe sluznice žrela, nosu in obnosnih votlin, zato jih imenujemo tudi viroze. Najpogostejša so od zgodnje jeseni do pozne pomladi, presenetijo pa nas lahko tudi poleti.

Zdravil, ki bi odpravila prehlad, še ni, po nasvetu farmacevta v lekarni pa lahko posežemo po zdravilih za lajšanje simptomov. Navadno se pojavijo že dan ali dva po okužbi, naprej skelenje in bolečina v žrelu, kmalu pa še zamašen nos ali smrkanje. Simptomi so povezani z vnetjem v sluznici zgornjih dihal, ki je odgovor organizma na okužbo. Večinoma se razvijejo že v prvih treh dneh, nato pa se njihova jakost postopoma manjša. Zato je treba zdravila za njihovo lajšanje začeti jemati dovolj zgodaj, ko se še razvijajo.

Tako omilimo potek prehladnega obolenja v obdobju, ko je to najbolj potrebno, hkrati pa preprečimo razvoj bakterijskih okužb, zlasti žrela (angina), obnosnih votlin (sinuzitis) in srednjega ušesa. Te bakterijske okužbe so veliko hujše kot prehlad in navadno trajajo dlje časa. Za angino so značilni izrazita bolečina v žrelu, oteženo požiranje in visoka telesna temperatura, vnetje srednjega ušesa spremljata bolečina v ušesu in zvišana telesna temperatura, sinuzitis pa prepoznamo po gnojnem izcedku iz nosu, glavobolu, bolečini v predelu obraza, zvišani telesni temperaturi in kašlju.

Če imamo take simptome, moramo nujno k zdravniku, saj potrebujemo zdravljenje z antibiotiki.