Ločimo dva osnovna tipa sladkorne bolezni.

Sladkorna bolezen tipa 1 ali juvenilni diabetes se najpogosteje pojavi že pri otrocih in mladostnikih. Razvije se, kadar imunski sistem postopoma uničuje celice beta v trebušni slinavki, da ne morejo več proizvajati inzulina. Zato jo imenujemo tudi od inzulina odvisna sladkorna bolezen. Bolniki postanejo odvisni od zunanjega inzulina.

Sladkorna bolezen tipa 2 se večinoma razvije pri odraslih. Približno 90 % sladkornih bolnikov ima ta tip bolezni. Včasih so jo povezovali s staranjem, danes pa se vse pogosteje pojavlja prej, celo pri otrocih in mladostnikih. Zanjo sta značilni dve okvari: inzulinska odpornost celic v telesnih tkivih in okvarjeno delovanje celic beta v trebušni slinavki. Zaradi inzulinske odpornosti se celice na inzulin ne odzovejo in glukoza ne more prehajati vanje. Zaradi okvare celic beta trebušne slinavke, ki ne sproščajo dovolj inzulina v kri, količina inzulina sčasoma ne zadostuje. Posledica vsake okvare so povečane vrednosti glukoze v krvi. Bolniki s sladkorno boleznijo tipa 2 imajo pogosto čezmerno telesno težo. Pri njih se poveča tudi tveganje za razvoj bolezni srca in žilja.

Sladkorna bolezen tipa 2 se razvija počasi. Nekateri ljudje njenih znakov sploh ne opazijo, zato bolezen odkrijejo šele ob rednem zdravniškem pregledu.

Najpogostejši znaki so pretirana žeja, pogosto uriniranje, utrujenost ali slabo počutje, zamegljen vid, suha ali srbeča koža, okužbe kože in pogostejše okužbe s kandido.

Dejavniki, ki povečujejo tveganje za sladkorno bolezen tipa 2

starost nad 45 let
debelost (več kot 20 % večja telesna teža od priporočene oz. indeks telesne mase nad 27)
ožji sorodnik s sladkorno boleznijo
predhodna nosečnostna sladkorna bolezen
motena toleranca za glukozo
zvišan krvni tlak
zvišan holesterol
sedeč življenjski slog

Zakaj je zvišana raven sladkorja v krvi škodljiva

Zvišana raven krvnega sladkorja povzroča okvare malih žil oči in ledvic ter okvaro živcev. Če traja dolgo časa, pospeši aterosklerozo, ki prizadene srce in žilje ter lahko vodi v srčni infarkt, možgansko kap ali gangreno udov. Da bi se izognili zapletom, je treba raven krvnega sladkorja skrbno nadzorovati.

Cilji zdravljenja

Cilj zdravljenja ni le uravnavanje ravni sladkorja v krvi. Dolgoročni cilj je preprečiti zaplete zaradi bolezni. Pomembno je, da ima sladkorni bolnik čim bolje uravnano raven krvnega sladkorja čim daljši čas, če je le mogoče, 24 ur na dan. Za dober nadzor pa je potrebno redno zdravljenje.

Načini zdravljenja 

Če sladkorno bolezen odkrijejo dovolj zgodaj, sta lahko dovolj že ustrezna dieta in sprememba življenjskega sloga, ki vključuje predvsem zmanjšanje telesne teže, več gibanja, redno zdravo prehrano, prenehanje kajenja. Ker pa je sladkorna bolezen tipa 2 napredujoča bolezen, je treba pri večini bolnikov spremembo življenjskega sloga dopolniti z zdravili. Običajno je, da zdravnik odmerke zdravil sčasoma povečuje in pozneje dodaja nova zdravila. Pri nekaterih sladkornih bolnikih tipa 2 je potrebno zdravljenje z inzulinom (v obliki injekcij).

Zdravila za sladkorno bolezen

Poznamo več skupin zdravil v obliki tablet. Najpogosteje se uporabljajo sulfonilsečnine, ki spodbujajo izločanje inzulina iz celic beta trebušne slinavke, in metformin, ki zmanjšuje sproščanje glukoze iz jeter. Ko je potrebno zdravljenje z več zdravili, je pogosta kombinacija sulfonilsečnin in metformina.