Novembra zaznamujemo svetovni dan sladkorne bolezni. Z njo vsak dan živi več kot 530 milijonov ljudi ali eden od 10 odraslih na svetu. Do leta 2030 jih bo morda že več kot 640 milijonov. Večina jih ima sladkorno bolezen tipa 2. Skoraj polovica jih za svojo bolezen sploh ne ve.

Bolnik ima včasih sladkorno bolezen že celo desetletje, preden jo odkrijejo. Pogosto jo spremljajo zvišan krvni tlak in zvišan holesterol, zato bolniki potrebujejo celostno obravnavo. Smiselna sta torej zgodnje odkrivanje in čimprejšnje zdravljenje, sicer se razvijejo različni zapleti, ki jih ne smemo podcenjevati.

Kaj je sladkorna bolezen?

Osnovna motnja je nesposobnost prehajanja krvnega sladkorja (glukoze) iz krvi v celice. To prehajanje omogoči inzulin. Če ga je v krvi premalo ali če se celice nanj ne odzovejo, se raven krvnega sladkorja zviša.

Najpogostejša oblika sladkorne bolezni je sladkorna bolezen tipa 2, ki se večinoma razvije pri odraslih.

Dejavniki tveganja za sladkorno bolezen tipa 2

• starost nad 45 let
• debelost
• ožji sorodnik s sladkorno boleznijo
• motena toleranca za glukozo ali zvišana raven krvnega sladkorja na tešče
• zvišan krvni tlak
• zvišan holesterol
• sedeč življenjski slog

Kako prepoznati sladkorno bolezen? Sladkorna bolezen je zahrbtna, saj dolgo ne povzroča težav. Zato zlasti osebam z večjim tveganjem za njen razvoj svetujemo preventivni pregled pri splošnem zdravniku, vključno z meritvijo krvnega sladkorja.

Zaradi sladkorne bolezni vsakih 5 sekund umre ena oseba.

Merila za diagnozo sladkorna bolezen

glukoza v plazmi na tešče ≥ 7,0 mmol/l
(na tešče pomeni vsaj 8 ur brez kaloričnega vnosa)
ali
glukoza v plazmi 2 uri po začetku oralnega glukoznega tolerančnega testa ≥ 11,1 mmol/l
(test se izvaja s 75 g glukoze, raztopljene v vodi)
ali
vrednost HbA1c ≥ 6,5 %
ali
simptomi sladkorne bolezni in naključna glukoza v plazmi ≥ 11,1 mmol/l
(naključno pomeni kadarkoli čez dan, ne glede na zadnji obrok)

ALI STE VEDELI? Bolezni srca in žilja so pri sladkornih bolnikih 3- do 5-krat pogostejše kot pri osebah brez sladkorne bolezni.

Glikemični indeks živil

Glikemični indeks (GI) živil pove, kako hitro in koliko se bo po njihovem zaužitju raven krvnega sladkorja zvišala in nato znižala. Hitrejša je sprememba, višji je GI, slabše je. Živila glede na GI razvrščamo na lestvici od 0 do 100. Živila z nizkim GI imajo številne koristne učinke. Pomagajo pri preprečevanju, zdravljenju in nadzorovanju sladkorne bolezni ter pri zmanjševanju čezmerne telesne teže.

Sladkorni bolniki morajo še posebno dobro vedeti, kako živila vplivajo na krvni sladkor.

Ali si sladkorni bolniki lahko privoščijo buče?

Buče so zelo priljubljene in so pogosto na krožnikih, še posebno jeseni. Pritegne nas njihova živahna barva, vsebujejo pa tudi veliko hranilnih snovi, ki koristno vplivajo na splošno počutje in krvni sladkor. Ker spadajo med nizkokalorična živila in je njihov glikemični indeks 3, si jih lahko privoščijo tudi sladkorni bolniki.

Nastanek sladkorne bolezni lahko preprečimo ali odložimo z zdravim načinom življenja. Skoraj vsi bolniki pa morajo redno jemati zdravila.