Zdravniki že nekaj let opozarjajo na povečevanje števila bolnikov, ki prenehajo jemati zdravila za zniževanje zvišanega holesterola – statine. V medijih so objavljene številne zgodbe o tem, da statini ne delujejo, da bolniku ne prinašajo koristi, imajo hude neželene učinke. Bolnik, ki mu zdravnik predpiše zdravljenje s statinom, se tako znajde pred veliko dilemo – kaj je res in kaj ni?

Abraham Lincoln je nekoč izzivalno vprašal: »Ali ne uničujemo svojih sovražnikov, ko jih spreminjamo v prijatelje?« Verjetno je imel kar prav. Sovražnik, ki ga spremenimo v prijatelja, nam nič več ne škodi, lahko nam celo koristi. To pa lahko dosežemo le, če poznamo njegove šibke točke.

Kadar je v krvi preveč holesterola (hiperholesterolemija), se začne kopičiti v žilni steni, zato se zmanjša premer žil, s tem pa tudi pretok krvi skozi žile. Žile se lahko celo popolnoma zamašijo, kar lahko vodi v srčni infarkt, možgansko kap ali odmrtje (gangreno) dela ali celo vse noge.

Ljudje se premalo zavedamo, da se zaradi povečanih vrednosti krvnih maščob počasi mašijo žile, kar brez opozorilnih znakov vodi v razvoj bolezni srca in žilja. Te bolezni so zelo nevarne in so lahko celo usodne, zato je pomembno, da se s čimprejšnjim uravnavanjem vrednosti krvnih maščob njihov razvoj čim bolj upočasni.