eZdravje

Nahajate se tukaj: Domov » Novice » Bolečina » Živeti s kronično bolečino v Sloveniji

Živeti s kronično bolečino v Sloveniji

Sklop: Bolečina

Živeti s kronično bolečino v Sloveniji

V oktobru zaznamujemo svetovni dan boja proti bolečini, katerega namen je ozaveščati strokovno in laično javnost o pomembnosti obvladovanja bolečine. Da bi se seznanili s tem problemom in predstavili rezultate raziskave o razširjenosti kronične bolečine v Sloveniji, so na okrogli mizi, ki jo je organiziralo Slovensko združenje za zdravljene bolečine (SZZB), govorili vodilni slovenski strokovnjaki.

Akutno bolečino razumemo kot simptom bolezni ali poškodbe, kronična ali ponavljajoča se bolečina pa je specifičen problem. Zanjo ni bioloških kazalnikov, prav tako ni vedno sorazmerna z vzrokom, včasih ga niti ni mogoče prepoznati. Kronična bolečina je tudi velik zdravstveni, socialni in ekonomski problem.

»Kronična bolečina je biopsihosocialna bolezen,« je izpostavila predsednica SZZB Barbara Kosmina Štefančič, dr. med., iz Splošne bolnišnice Izola. »Vpliva na vse segmente posameznikovega življenja: na fizično in funkcionalno sposobnost, družbeno in družinsko življenje, sposobnost za delo in vsakodnevne aktivnosti, razpoloženje in spanje ter celotno zdravje, povzroči lahko tudi invalidnost. Z vsem tem zmanjšuje kakovost življenja bolnika in njegovih svojcev. Ta še nerešeni zdravstveni problem povzroča tudi precejšnje stroške obravnave in je kazalnik blagostanja države.«

Foto: predsednica SZZB Barbara Kosmina Štefančič, dr. med., iz Splošne bolnišnice Izola. 

»Danes si prizadevamo, da bi tudi zdravljenje kronične bolečine vključevalo biopsihosocialni pristop. Tako zdravljenje je interdisciplinarno, kar pomeni, da ne vključuje samo zdravnikov različnih specialnosti, ki sodelujejo v timu, ampak tudi druge medicinske strokovnjake, kot so fizioterapevti, delovni terapevti, psihologi, medicinske sestre in še nekateri drugi. Uspešnost lajšanja kronične bolečine bomo izboljšali, ko bomo poleg zdravil, fizioterapije in invazivnih postopkov za lajšanje bolečine v zdravljenje vključili tudi ostale komponente, kot so psihološka pomoč, kognitivno vedenjska terapija, tehnike sproščanja, socialno svetovanje in bodo te dostopne čim več bolnikom,« je še poudarila.

V Evropi kronična bolečina prizadene približno petino odraslih

Ker je za zmanjšanje pojavnosti bolečine pomembnih več dejavnikov, od ugotavljanja stanja in njenega vpliva na družbo do izobraževanja, raziskovanja in dobrih kliničnih praks, so se v SZZB leta 2019 odločili za izvedbo raziskave o razširjenosti kronične bolečine v Sloveniji, njene rezultate pa so primerjali z rezultati podobne raziskave leta 2006: »Želeli smo ugotoviti, kakšen je trend pri pojavljanju kronične bolečine v Sloveniji, kateri del populacije je najbolj ogrožen in kateri so najpomembnejši dejavniki tveganja za razvoj kronične bolečine ter kako bolečina vpliva na življenje posameznika,« pojasnjuje prim. Gorazd Požlep, dr. med., s Kliničnega oddelka za anesteziologijo in intenzivno terapijo operativnih strok in vodja protibolečinske ambulante v UKC Ljubljana. Izvedbo raziskave in izdajo knjižice Kronična bolečina v Sloveniji je finančno podprlo farmacevtsko podjetje Krka, tovarna zdravil, d. d., Novo mesto, da bi tako pri načrtovanju izboljšav obvladovanja kronične bolečine podprli stroko.

Foto: prim. Gorazd Požlep, dr. med., s Kliničnega oddelka za anesteziologijo in intenzivno terapijo operativnih strok in vodja protibolečinske ambulante v UKC Ljubljana.

Za kronično bolečino trpi kar 22 % odraslih prebivalcev Slovenije

»Pri nas je prevalenca kronične bolečine 22-odstotna,« povzema izsledke raziskave prim. Požlep. »Za kronično bolečino pogosteje trpijo ženske (26,5 %) kot moški (18,1 %). Pogosteje jo navajajo tudi manj izobraženi prebivalci, najpogosteje tisti s srednješolsko izobrazbo. Pojavnost kronične bolečine se povečuje s starostjo. V starostni skupini od 60 do 75 let trpi kronično bolečino skoraj vsak tretji prebivalec (30,5 %). 73 % bolnikov navaja, da kronično bolečino občutijo več kot 1 leto, več kot polovica pa jo opisuje kot močno (od 7 do 10 na lestvici od 0 do 10). Med Slovenci je najpogostejša kronična bolečina v križu in hrbtenici. Pojavlja se pri 63 % bolnikov s kronično bolečino. Po pogostosti sledijo kronične bolečine v sklepih, okončinah in mišicah ter glavoboli.«

Kronična bolečina zahteva celovito obravnavo bolnika

Pri obravnavi so ključni zdravniki družinske medicine, ki jih po rezultatih raziskave obišče 82 % bolnikov s kronično bolečino. 68 % bolnikov obišče tudi kliničnega specialista, najpogosteje ortopeda, nevrologa, fiziatra in revmatologa, kar je tudi cilj multidisciplinarnega zdravljenja bolečine. Bolnikova vloga pa je, da pri zdravljenju sodeluje kot partner in upošteva predlagani način zdravljenja. Rezultati raziskave so pokazali, da kar 67 % bolnikov zdravil ne jemlje v skladu z navodili ali pa jih vzamejo po potrebi oziroma po občutku. Izobraževanje bolnikov zato ostaja pomemben del učinkovitega zdravljenja.

Kronična bolečina še zdaleč ni le težava starejših, pogosto prizadene tudi delovno aktivne ljudi

Rezultati raziskave so pokazali, da v starostni skupini od 40 do 49 let prizadene 18,5 % ljudi, v starostni skupini od 50 do 59 let pa kar 25,3 % ljudi. Ena od posledic za družbo je velika odsotnost z dela, kar pomeni veliko finančno breme tako za javno zdravstveno blagajno kakor tudi za delodajalce. Med bolniki s kronično bolečino jih je bilo do 3 mesece z dela odsotnih 31 %, več kot 3 mesece pa 11 %. Zaradi kronične bolečine je delovno mesto zamenjalo 12 % vprašanih, invalidsko pa se jih je upokojilo 7 %. Število izgubljenih dni zaradi bolniške odsotnosti, ki je posledica kronične bolečine, je veliko. Zato so se govorci na okrogli mizi strinjali, da bi si morali vsi, ki se kakorkoli ukvarjajo z lajšanjem ali proučevanjem bolečine, prizadevati za zmanjševanje njene pojavnosti. Da bi to dosegli, je treba poskrbeti za zgodnje odkrivanje, učinkovito lajšanje akutne bolečine, multidisciplinarni pristop k zdravljenju in izobraževanje bolnikov.

Nevropatska bolečina je navadno kronična

Nevropatska bolečina ima nekatere posebne značilnosti. Povzroči jo neposredna poškodba ali bolezen živca oziroma živčevja, bolniki pa jo občutijo drugače kot običajno bolečino. V raziskavi je kar 12 % anketiranih je navajalo 4 ali več simptomov, ki so značilni za nevropatsko bolečino – pekočo bolečino, mravljinčenje, zbadanje in odrevenelost. Ti simptomi se pogosto pojavljajo in stopnjujejo konec dneva in ponoči, kar povzroča hude motnje spanja. Stopnjevanje težav ponoči je navajalo 33 % vprašanih.

Raziskava je v primerjavi z rezultati iz leta 2006 pokazala trend boljšega obvladovanja kronične bolečine, hkrati pa nakazala smeri možnih izboljšav. Govorci so se strinjali, da lahko z delovanjem na tem področju sedanji trend v prihodnjih letih še pospešimo. Osnova za preprečevanje nastanka kronične bolečine je predvsem učinkovito lajšanje akutne bolečine, potreben pa je tudi drugačen pristop k lajšanju kronične bolečine. Žal je dostop do specialistov, ki se ukvarjajo z zdravljenjem bolečine, zelo slab, zato je v Sloveniji nujen čim hitrejši razvoj protibolečinske dejavnosti.