eZdravje

Nahajate se tukaj: Domov » Novice » Prebavila » Zgaga in napihnjenost. 6 dobrih navad, da nam ne bosta pokvarili praznikov

Zgaga in napihnjenost. 6 dobrih navad, da nam ne bosta pokvarili praznikov

Sklop: Prebavila

Zgaga in napihnjenost. 6 dobrih navad, da nam ne bosta pokvarili praznikov

Med prazniki so družinska kosila in večerje zelo pogoste. Ob bogato obloženi mizi hote ali nehote pojemo več kot običajno, in posledica so prebavne težave. Če nas tudi sicer mučita zgaga in napihnjenost, čaka naš prebavni sistem eno od najtežjih obdobij v letu.

Kaj storiti pri prebavnih težavah?

Če so na našem jedilniku običajno lažji obroki, napihnjenost po obilnejšem obroku ni presenetljiva, saj prebavni sistem takih obremenitev ni vajen. Vzroka težav ni vedno enostavno ugotoviti. Lahko gre za presnovne bolezni ali pa morda za stres, povečano telesno težo in tesna oblačila. Vsekakor lahko pomaga sprememba življenjskega sloga, vendar se je med prazniki zelo težko odpovedati kulinaričnim užitkom. Da bi se izognili težavam, je priporočljivo upoštevati nasvete za zaščito zgornjih prebavil (želodca) in spodbujanje prebave. Nekaterih dobrih navad se moramo držati že za mizo.

1. Pri jedi ne hitimo.

Naglica tudi za mizo ni dobra. Napihnjenost po obroku preprečimo tako, da jemo umirjeno, brez nervoze in naglice. Vsaj med obrokom odložimo telefon. Med žvečenjem ne govorimo. Prepogosto smo navajeni jesti stoje in hitro, da bi se lahko čim prej spet posvetili vsakodnevnim opravilom. Ta slaba navada je glavni vzrok za napihnjenost.

2. Odrecimo se velikim obrokom in nezdravim prigrizkom.

Napihnjenost je ena od posledic prenajedanja. Bolje je jesti večkrat na dan, previdni pa moramo biti tudi pri prigrizkih. Mastna, slana in preveč začinjena hrana lahko povzroči prebavne težave.

3. Pozorno izberimo živila.

Zgago lahko dokaj zanesljivo preprečimo z izbiro prave hrane. Tatarskemu biftku, pečenki, pečenemu krompirju, francoski solati, potici in piškotom, ki so pogosto na božično-novoletnih mizah, dodajmo tudi lažje prebavljive jedi. Nekatera živila, kot so paprika, zelje in stročnice, so sicer zdrava, a so včasih problematična za želodec in črevesje. Če jih nismo vajeni, lahko težave povzročijo tudi polnovredna živila ali živila z veliko vlakninami, zato jih je dobro postopoma vključevati v prehrano.

4. Izogibajmo se gaziranim pijačam.

Da ne bomo imeli težav s prebavo, si privoščimo kozarec dobrega vina, zraven pa pijmo negazirano vodo. Napihnjenost po jedi lahko povzročijo tudi gazirane pijače, ki povečajo tveganje za zakisanost. Zato počasi s penino!

5. Po obroku se sprehodimo.

Po obilnem obroku postanemo zaspani, a ob težavah z zgago ali napihnjenostjo nikoli ne bi smeli obsedeti ali se celo uleči in zadremati, saj jih s tem še poslabšamo. Za spodbujanje prebave, zlasti po prazničnem obroku, je koristen že 15-minutni sprehod.

6. Privoščimo si živila, ki spodbujajo prebavo.

Če imamo po jedi pogosto napihnjen in trd trebuh, je verjetno nekaj narobe z našo prehrano ali pa imamo katero od presnovnih bolezni (npr. laktozno intoleranco, celiakijo, neceliakalno glutensko preobčutljivost). Če vemo, da jih nimamo, poskusimo spremeniti način priprave jedi. Pri prebavi pomagajo tudi komarček, artičoke in aromatična zelišča, na primer ščepec mete.

Kako preprečiti zgago po jedi in kako jo zdraviti?

Dolgotrajni stik sluznice požiralnika in žrela z želodčno vsebino lahko povzroči veliko neprijetnih simptomov, kot so kašelj, težje požiranje in hripavost, pa tudi vnetje sluznice, ki lahko povzroči celo nevarne krvavitve iz zgornjih prebavil. Če po obroku začutimo spahovanje, zgago (pekočo ali praskajočo neprijetno bolečino za prsnico) in regurgitacijo (zatekanje želodčne vsebine v požiralnik), je ob prej naštetih ukrepih smiselno poseči tudi po izdelkih za lajšanje simptomov refluksne bolezni.

Pri težavah z zgago si lahko pomagamo z različnimi zdravili. Pogosto so uporabljeni antacidi (npr. Rutacid). To so zdravila s hitrim, a kratkotrajnim učinkom, ki nevtralizirajo želodčno kislino. Primerna so za krajše zdravljenje, ko so težave prej izjema kot pravilo in se pojavljajo občasno.

Še učinkovitejši so zaviralci protonske črpalke. Ti so posebno dragoceni, če so težave pogostejše ali hujše. Takrat je treba za optimalni učinek dlje zavirati izločanje želodčne kisline in tako preprečiti njeno škodljivo delovanje na izpostavljeno sluznico dvanajstnika, želodca in požiralnika. Zaviralci protonske črpalke najučinkoviteje blažijo težave, povezane s kislino (1), saj zavirajo vse faze njenega izločanja (bazalno, nočno in odvisno od hrane). Nolpaza control je v Sloveniji edini zaviralec protonske črpalke, ki je na voljo brez recepta. Vsebuje učinkovino pantoprazol. Celodnevni učinek zagotavlja 1 tableta na dan, ki težave ublaži ali pa jih povsem odpravi.

Več o zdravilu in težavah zgornjih prebavil je na https://www.nolpaza-control.com.

1. Savarino V, Di Mario F, Scarpignato C. Proton pump inhibitors in GORD. An overview of their pharmacology, efficacy and safety. Pharmacol Res 2009; 59: 135–53.

Besedilo obravnava zdravilo brez recepta. Pred uporabo natančno preberite navodilo! O tveganju in neželenih učinkih se posvetujte z zdravnikom ali s farmacevtom.