Demenca
Vloga svojcev in prijateljev je v skrbi za bolnika z demenco neprecenljiva
Mednarodno združenje za Alzheimerjevo bolezen je september določilo za mesec ozaveščanja o demenci. Bolnikov s to boleznijo je v razvitem svetu vse več, ocenjujejo, da jih je na svetu več kot 44 milijonov. Zato je prav, da se o tej bolezni čim več govori, da smo seznanjeni z njenimi značilnostmi in jo prepoznamo. Vzrokov za […]
Kaj je spomin?
Živimo v času, ki od nas zahteva vedno več. Vsako sekundo smo podvrženi novim informacijam, saj so postale najmočnejše sodobno orodje. Že vsakdanje življenje zahteva, da si zapomnimo celo vrsto drobnih, a pomembnih stvari, npr. kdaj imamo kakšen opravek, kam smo odložili ključe stanovanja, kaj moramo kupiti, kako si zapomniti imena ljudi, ki smo jih […]
Kaj je demenca?
Demenca je kronična napredujoča možganska bolezen, ki prizadene višje možganske funkcije, kot so spomin, mišljenje, orientacija, razumevanje, računske in učne sposobnosti ter sposobnosti govornega izražanja in presoje. Njena najpogostejša oblika je Alzheimerjeva bolezen, ki predstavlja več kot 65 % demenc. Na voljo so zdravila, upočasnijo napredovanje Alzheimerjeve bolezni in za nekaj časa lahko izboljšajo simptome bolezni. Zdravila so učinkovitejša, če so predpisana v zgodnejši fazi bolezni, zato je zgodnje odkrivanje bolezni zelo pomembno.
Alzheimerjeva bolezen
Alzheimerjeva bolezen je najpogostejši vzrok demence. Je bolezen, ki na še ne popolnoma pojasnjen način povzroča spremembe v možganih. Prizadeti pa niso le bolniki, ampak bolezen predstavlja veliko breme tudi za njihove najbližje. Kljub temu pa veliko bolnikov ni prepoznanih in se tudi ne zdravijo. Alzheimerjeva bolezen se običajno začne počasi, neopazno, nato pa postopno in dokaj enakomerno napreduje. Prvi znak je izguba kratkoročnega spomina.
Življenje z demenco in z njim, ki ni več on
Demenca je bolezen, ki prizadene spomin in druge umske sposobnosti ter neizogibno spremeni življenje bolniku in njegovim svojcem. Kljub vse večjemu ozaveščanju so številni svojci še vedno prepuščeni sami sebi, svojim stiskam, občutkom strahu in jeze. O tem, kako se ob skrbi za svojca z demenco spremeni življenje, je spregovorila gospa Zdenka, članica Slovenskega združenja za pomoč pri demenci Spominčica.
Možgani v različnih starostnih obdobjih
Naše telo se z leti spreminja in enako se dogaja tudi z našimi možgani. Podatki kažejo, da se okoli 45. leta začne počasen upad miselnih (kognitivnih) sposobnosti. Vendar pa ni vse slabo. Z leti sicer upada hitrost procesiranja informacij, poslabšata se delovni in dolgoročni spomin, izboljšujejo pa se naše splošno znanje, besedni zaklad in izkušnje.
Demenca – bolezen, ki krade spomine
Demenca je bolezen sodobnega časa, ki jo zaradi velike razširjenosti imenujejo tudi epidemija 21. stoletja. Na svetu živi več kot 46 milijonov bolnikov z demenco, v Evropi 9 milijonov, v Sloveniji pa več kot 32.000, zanje pa skrbi vsaj trikrat toliko ljudi.
Možgani – neskončno zmogljivi in skrivnostni
O možganih, ki so kar nekajkrat sposobnejši in prožnejši od računalnika, predstavljajo pa le 2 % telesne mase, smo se pogovarjali z dr. Blažem Koritnikom, docentom nevrologije na Medicinski fakulteti v Ljubljani in specialistom nevrologije na Nevrološki kliniki UKC Ljubljana.
Duševno zdravje in starejši
Svetovni dan duševnega zdravja, 10. oktober, je za različne zdravstvene organizacije priložnost, da skušajo povečati zavedanje o tej problematiki. Najpomembnejši duševni motnji v starosti sta depresija (7 % populacije) in demenca (5 % populacije), velikokrat se tudi prepletata. Posamezniki teh težav pogosto ne opazijo ali pa jih ne zdravijo ustrezno, nekateri tudi zavračajo pomoč.
Demenca – bolezen sodobnega sveta
Demenca je izraz za skupino bolezenskih znakov. Pojavlja se lahko pri različnih boleznih, najpogosteje pri Alzheimerjevi bolezni. Ne pozna socialnih, ekonomskih in etničnih meja, predvsem zaradi staranja prebivalstva pa se njena razširjenost močno povečuje.
Med depresijo in demenco
Starostnike spremljajo različne bolezni, vse pogosteje jih pesti demenca, nekatere tudi depresija. Podatki kažejo, da se pogostost duševnih težav v starosti močno povečuje. Demenca in depresija sta najpogostejši, ne prizadeneta pa le starostnikov, ampak tudi njihove svojce, ki so običajno v najbolj aktivnem obdobju in zato tudi najbolj obremenjeni.
Svetovni dan Alzheimerjeve bolezni – bolnikov z demenco je vse več
Za demenco je značilen postopen in napredujoč upad spoznavnih sposobnosti. Prvi znaki so izguba spomina, težave pri opravljanju vsakodnevnih opravil, težave z govorom in spremembe v obnašanju.
September – mesec ozaveščanja o demenci
Demenca ni običajen del staranja, ampak je posledica različnih možganskih bolezni, najpogosteje Alzheimerjeve bolezni. Pomeni upad možganskih funkcij, kaže pa se z motnjami spomina, govornega izražanja, mišljenja, orientacije, razumevanja, vedenja in drugih sposobnosti. Upad je tako velik, da vpliva na vsakodnevno življenje bolnikov in tudi njihovih svojcev.
Različni obrazi demence
Demenca je organska duševna motnja, ki nastane zaradi propadanja možganskih celic. Pogosteje se pojavlja po 65. letu. Alzheimerjeva bolezen je ena od oblik demence, ki je vse pogostejša predvsem zaradi staranja prebivalstva. Čeprav so osrednja težava bolnika s to boleznijo motnje spomina, so pogoste tudi telesne in duševne težave.
Za lažje premagovanje miselnih naporov
Vsakodnevne aktivnosti od nas zahtevajo večjo koncentracijo, če želimo doseči pričakovane rezultate.
Hrana za sive celice
Med živila, ki pospešujejo miselne procese v možganih, spadajo tudi ananas, avokado in korenje.
Vitamin B12 in Alzheimerjeva bolezen
Ugotovili so, da je pri ljudeh, ki imajo v organizmu normalno ali višjo raven vitamina B12, manj možnosti za razvoj Alzheimerjeve bolezni. Pri ljudeh, ki so že zboleli, pa se pozabljivost še stopnjuje, če je raven vitamina B12 nižja od normalne.
Vitamini in Alzheimerjeva bolezen
Antioksidantni vitamini, še posebno vitamina E in C, lahko starajoče možgane ščitijo pred poškodbami, ki vodijo v nastanek Alzheimerjeve bolezni.
Shizofrenija in demenca
Po navedbah britanske revije British Journal of Psychiatry bi lahko shizofrenija, ki se pojavi po 50. letu, vodila v nastanek demence.